Idejna zasnova projekta, krajše IZP, je v resnici nek začetek projekta oziroma začetek načrtovanja. Pri idejni zasnovi se pogovarjamo o temu, kaj sploh želimo. Gre za zelo kreativno delo, če ne mogoče najbolj kreativni del projekta.

Idejna zasnova projekta zahteva, da se arhitekt spozna z vprašanji o različnih oblikah in izgledu stavbe, ter tudi o okolišu same stavbe. Pri idejni zasnovi je tako pomembno nabiranje idej, saj vključuje idejo ali pa celo več idej. Arhitekt si mora odgovoriti na vprašanje kaj in koliko, da se lahko posveti pravemu, ključnemu vprašanju, ki je kako.

IZP oziroma idejna zasnova projekta lahko poteka na različne načine. Bistvenega in ključnega pomena pa je, da se arhitekt in pa naročnik vnaprej dogovorita o ciljih in rezultatih procesa oblikovanja koncepta. To je zelo pomembno. Zasnova ideje projekta je lahko preprosto nekaj skic in idej, lahko je prisotna tudi kakšna raziskava. Ponekod pa gre pri idejni zasnovi projekta že za precej globoko oziroma podrobno zasnovo. Nekateri idejno zasnovo dopolnijo z različnimi oblikovalskimi ilustracijami, okvirnimi načrti ter tudi 3D modeli razvojnega pristopa.

Pri oblikovanju idejne zasnove projekta gre lahko za več srečanj arhitekta in naročnika, kjer se pogovarjata, si izmenjata želje in potrebe ter skupaj razmišljata in poskušata najti rešitev oziroma dobiti “pravo“ idejo. Ponavadi se nato arhitekt še sam posveti idejni zasnovi koncepta, se posvetuje z drugimi, spremija stvari, prilagaja koncepte in izlušči najboljšo idejo, ki jo nato predstavi naročniku. Poleg tega pa idejni zasnovo projekta nato predstavi lahko tudi zunanjim partnerjem, načrtovalcem, inženirjem in drugim strankam, ki so zainteresirane za sodelovanje pri projektu.

Idejna zasnova projekta je proces, ki lahko traja manj ali več časa, le redko pa gre pri temu le za trenutek razsvetljenja. Ne zgodi se pogosto, oziroma mora iti že skoraj za izjemo, da se v enem samem trenutku pojavi ideja, ki je odgovor na vsa vprašanja, reši vse težave in bo všeč vsem.

Ponavadi gre za daljši proces, kjer se ideje nabirajo in razvijajo. Poleg tega pogosto pri oblikovanju idejne zasnove projekta poteka nekaj raziskav, preizkusov različnih idej. Uspešna in potencialna ideja je tista, ki izpolnjuje veliko meril, kot so na primer, estetska merila, tehnična merila, finančna merila, organizacijska merila pa tudi družbena in kontekstualna merila.

Idejna zasnova projekta je lahko narejena na več različnih načinov, zaradi tega lahko različne idejne zasnove projektov izgledajo drugače. Pri nekaterih gre za le nekaj preprostih skic, ki povzemajo glavno idejo oziroma koncept, ki se navezuje na sam projekt. Pri predstavitvi takšnih skic, da jih bodo razumeli tudi ostali, je ponavadi potrebno veliko razlage. Čeprav idejna zasnova projekta v obliki le nekaj skic lahko izgleda preprosto, za tem verjetno stoji veliko raziskav, preizkusov, opazovanj in vloženega dela.

Idejna zasnov projekta mora vsebovati dovolj informacij, kjub temu, da gre le za nek ilustriran koncept. IZP oziroma idejna zasnova porjekta naj bi ponujala dovolj informacij, ki so lahko opisane ali pa tudi implicitne, za pripravo splošnega pregleda stroškov, ki temelji na tlorisnih površinah, verjetnih oblikah gradnje, obdelavi fasad, parkiranju, dostopu, merili zmogljivosti stavbe in pa tehničnih sistemih. Vključene so lahko tudi ideje o obdelavi zunanjih območij in pokrajine.

Zadnje čase ljudje pri oblikovanju idejne zasnove projekta vedno več poudarka namenijo udeležbi določene javnosti pri procesu nastajanja IZS. Tako lahko idejna zasnova projekta služi tudi kor podlaga za neformalno posvetovanje v skupnosti.