Center Podaj Roko, Sara Pipan s.p.

Sem Sara Pipan, specializantka gestalt psihoterapije, magistrandka psihoterapevtske znanosti na Univerzi Sigmunda Freuda v Ljubljani in magistrandka psihosocialnega svetovanje na Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici. Sem tudi Usui in Imara Reiki mojstrica in učiteljica.

Sedaj teče že deveto leto ko hodim po poti osebnostne rasti, berem, se učim, spoznavam, raziskujem, obiskujem seminarje, delam na sebi...
Na študij sem se vpisala kot upornica, ki je v sebi skrivala prestrašeno majhno punčko. V devetih letih se je ta majhna punčka okrepila in zrasla v žensko. Žensko, ki ljubi izzive. Žensko, ki se zaveda svoje moči. Žensko, ki zna videti in slišati. Žensko, ki zna zdržati z bolečino. Žensko, ki je dovolj močna, da je končno lahko v oporo tudi drugim.

Živimo v času, kjer je fizično telo zelo pomembno. Vsi s ponosom hodimo k frizerju, na manikuro, pedikuro, risanje obrvi, na fitnes in še bi lahko naštevali. Vsak teden v družbi s ponosom povemo na kakšne vse načine skrbimo zase. Ko pa pridemo na temo duševnega zdravja in skrbi za našo dušo, naš notranji svet, svet ki je redkokomu dostopen in ga še kako radi skrivamo pod masko pa se bahavost neha. Kar na lepem nas postane sram priznati, da skrbimo zase, da skrbimo za svoj notranji svet.
Opažam, da velja v družbi prepričanje, da mora biti človek v resnično zelo hudi stiski oziroma se mu mora v življenju zgoditi nekaj zares travmatičnega, da se ima pravico naročiti pri psihoterapevtu. Prosim vas, ne čakajte tako dolgo, da psihoterapija postane oziroma ostane zadnji izhod.

Nekje sem prebrala, da bi psihoterapijo lahko enačili z kopanjem po rovih. Včasih je temačno in sploh ne veš na kakšne stvari boš v procesu raziskovanja sebe in svojih globin naletel. Moja naloga kot psihoterapevtka pa ni, da bi kopala namesto vas ampak le, da vam bom držala svetilko in bila v oporo ko boste raziskovali sebe in svoje globine.
Zavedam se, da proces ne bo vedno najlažji ampak pripravljena sem pot prehoditi z vami in vam vseskozi stati ob strani.
Skozi študij in predvsem delo na sebi sem spoznala, da podpora ni tisto, kar delamo drug za drugega, temveč zmožnost, da zdržimo ob drugemu tudi v njegovih kritičnih trenutkih.