Druge psihične težave / duševne motnje

Psihične težave oz. duševne motnje zajemajo trajno oz. kronično slabo počutje (depresija, tesnobnost, ipd.), resne težave s samopodobo, težave z uravnavanjem čustev, samodestruktivna vedenja (samopoškodovanje, samomorilska nagnjenja, ipd.), trajne težave v medsebojnih odnosih, težave s vsakdanjimi opravili, itd.

Pri hujših oblikah se pojavlja tudi moten ali pretrgan stik z realnostjo, nezmožnost skrbi za samega zase ali zadovoljevanja osnovnih življenjskih potreb (hranjenje, osebna higiena, idr.).

Tukaj je navedenih le nekaj najpogostejših motenj iz posameznih sklopov, obstaja pa jih še veliko več. Vse psihične težave potrebujejo specialno obravnavo oz. zdravljenje.

Motnje v nevrološkem razvoju – komunikacijske motnje, avtizem, hiperaktivnost oz. motnje pozornosti, …

Depresivne in anksiozne motnje – depresija, distimija, anksioznost, specifične fobije, panična motnja …

Motnje povezane s stresom in travmo – posttravmatska stresna motnja, motnje prilagajanja, akutna stresna motnja …

Obsesivno kompulzivne motnje – obsesivno kompulzivna motnja, telesna dismorfija …

Motnje hranjenja, prehranjevanja in izločanja – anoreksija, bulimija, kompulzivno prenajedanje, enkopreza, enureza …

Motnje spanja in budnosti – narkolepsija, nespečnost, apneja …

Vedenjske motnje oz. motnje nadzora nad impulzi – kleptomanija, piromanija, delno antisocialna osebnostna motnja, eksplozivnost …

Motnje povezane z zasvojenostjo oz. uživanjem psihoaktivnih snovi – alkoholizem, zasvojenost s prepovedanimi drogami, zasvojenost z igrami na srečo, družbeno sprejemljive zasvojenosti …

Disociativne motnje – depersonalizacijska motnja, disociativna amnezija, disociativna motnja identitete …

Nevrokognitivne motnje – amnezija, demenca, delirij …

Osebnostne motnje – paranoja, borderline osebnostna motnja, narcistična osebnostna motnja, odvisnostna motnja osebnosti, obsesivno kompulzivna osebnostna motnja …

Motnje shizofrenega spektra – shizofrenija, shizotipske osebnostne motnje, shizoafektivna motnja, ostale psihotične motnje.

Spolne motnje in motnje v doživljanju spola – motnje pri vzburjenju, motnje pri doživljanju orgazma …

Bipolarne motnje – bipolarna motnja, ciklotomija …

Živčni zlom sam po sebi sicer ni duševna motnja, a ni normalen odziv na stres. Prav tako ni znak šibkega karakterja ali čustvene nestabilnosti, ampak je le znak, da se je v posameznikovem življenju nakopičilo preveč stresorjev, ki jih oseba ni zmogla več obvladati.

Simptomi se razlikujejo glede na vsakega posameznika, običajno so odvisni od vzroka. Živčni zlom spremljajo motnje spanja in celo zavračanje osebne higiene oz. druga disfunkcionalna ali celo destruktivna vedenja. Simptomi so podobni depresiji, posameznik občuti tesnobo, ima samomorilske misli oz. je nagnjen k samopoškodovanju, ima težave z želodcem, omotico, tresenjem rok, halucinacijami, ipd. Pojavljajo se tudi motnje razpoloženja, nepojasnjeni napadi panike, bolečina v prsnem košu, težave z dihanjem, idr.

Vzroki za živčni zlom so različni, najpogostejši pa je zagotovo stres (zaradi dela, travm, smrti v družini, finančnih težav, ločitve, itd.).

Tremor ali tresavica je bolezensko tresenje, ki je najpogosteje prisotno pri boleznih živčevja. Oseba se trese, kar se posebej opazi pri rokah, glavi, ustnicah, ipd. Stanje se lahko poslabša ob izrazitih občutkih nelagodja, npr. ko je osebo strah ali je izčrpana.

Tresavico lahko povzročijo različna stanja (npr. padec krvnega sladkorja), lahko pa je tudi samo produkt staranja ali jemanja določenih zdravil (zdravila za astmatike, za zdravljenje srčnih aritmij, za zdravljenje depresije, anksioznosti ali psihoz ipd.).

Priporočljivo je, da se ob pojavu tremorja napotite k zdravniku, sami pa lahko pripomorete k boljšemu stanju tako, da se izogibate živilom z visoko vsebnostjo kofeina, ipd.

Priporočljivo je, da se za psihoterapijo odločite, ko imate občutek, da sami niste več zmožni obvladovati stisk oz. težav, s katerimi se soočate. Terapijo lahko poiščete tudi, če le želite izboljšati kvaliteto svojega življenja oz. želite aktivno delati na medsebojnih odnosih oz. na sebi, a niste prepričani, kako se tega lotiti.

Psihoterapije izvaja primerno usposobljen strokovnjak – psihoterapevt.

Odnos med terapevtom in pacientom je ključnega pomena za uspešno psihoterapevtsko zdravljenje, zato je pomembno, da svojega psihoterapevta izberete premišljeno. Če se posameznik s terapevtom ne ujame v prvih petih srečanjih oz. če se klient ne počuti sprejetega in varnega, je najbolje poiskati drugega terapevta. To ne pomeni, da je terapevt nujno slab ali da je karkoli narobe s klientom.

Iskanje primernega terapevta je lahko zahtevno, saj mora posameznik v zakup vzeti lokacijo, mnogi pa tudi ceno psihoterapij. Na naši spletni strani lahko najdete nekatere preverjene ponudnike željene storitve. Če se boste iskanja lotili sami, bodite pozorni tudi na to, katere vrste psihoterapij posameznik ponuja oz. katera vrsta bi bila najbolj primerna za vas.

Če ste v hudi stiski se lahko napotite k osebnemu zdravniku, ki vam bo svetoval in vas napotil k specialistu psihiatru ali k specialistu kliničnemu psihologu po psihološko pomoč (svetovanje ali psihoterapijo). Le-tega lahko najdete tudi sami, a boste v tem primeru proces zdravljenja financirali sami.

Iskanje primernega terapevta je lahko zahtevno, saj mora posameznik v zakup vzeti lokacijo, mnogi pa tudi ceno psihoterapij. Na naši spletni strani lahko najdete nekatere preverjene ponudnike željene storitve. Če se boste iskanja lotili sami, bodite pozorni tudi na to, katere vrste psihoterapij posameznik ponuja oz. katera vrsta bi bila najbolj primerna za vas.

Nekateri ponudniki storitve imajo prvo seanso brezplačno, kar vam omogoča, da terapevta spoznate in se posledično lahko odločite, ali je le-ta primeren za vas oz. ali sploh nudi storitev, ki bi vam najbolj pomagala.