Da, psihične težave lahko nastopijo zaradi telesnih bolezni. Fizično in psihično stanje sta enakovrednega pomena za celostno zdravje in dobro počutje osebe. V primeru hudih bolezni je ključnega pomena, da bolnik ohranja stabilno duševno zdravje, saj le-to daje posamezniku občutek varnosti, ga motivira in ščiti njegovo samozavest.

Ko se posameznik bori z hudo boleznijo, se običajno pojavi 5 faz različnega psihološkega obrambnega vedenja (zanikanje, agresija, pogajanje, depresija, sprejetje).

Nekateri bolniki se le stežka sprijaznijo s svojim realnim stanjem. Zaradi nevednosti, dvomov in strahu odlašajo z zdravniškimi pregledi in s tem tratijo dragocen čas, ki bi lahko bil namenjen zdravljenju.

Agresija se pojavi kot odziv na zdravstveno stanje, ki ga posameznik ni pripravljen sprejeti. Je produkt strahu in negotovosti, ki vodi v konflikte z bližnjimi. Pomembno si je zapomniti, da bolnikova jeza v resnici ni namenjena nam in je ne smemo vzeti osebno.

Pogajanje je prehodna faza, v kateri bolnik počasi začne sprejemati realno stanje bolezni in je pripravljen storiti karkoli, da se bo njegovo stanje izboljšalo. V tej fazi bolnik običajno sprejme zdravljenje, četudi le za voljo svojih bližnjih (npr. »ne smem še umreti, ker me otroci še potrebujejo«).

Duševna potrtost (depresija) sledi, ko/če bolezen napreduje, bolnik je na koncu s svojimi močmi, metode zdravljenja pa ne pomagajo več. Pojavi se občutek brezupja, nemoči, potrtosti, krivde, ipd. V tej fazi je ključnega pomena komunikacija s specialistom in lajšanje fizičnih bolečin.

Sprejetje (umiritev) je zadnja faza, v kateri se bolnik sprijazni s svojim stanjem in se umiri. Običajno svojci obolelega potrebujejo več podpore kot bolnik sam, medtem ko se zdravniki zatečejo še k zadnjim terapevtskim poskusom.

Psihoonkologija poskuša bolezni (predvsem rakave) obravnavati celostno, izhajajoč iz psihosomatskega vidika in upoštevajoč medsebojno odvisnost fizičnega in psihičnega stanja. V zakup jemlje tudi vlogo psihosocialnih in socioekonomskih dejavnikov ter raziskuje kako le-ti vplivajo na razvoj in potek bolezni. Poudarek je tudi na aktivnem sodelovanju in vključevanju v psihoterapije.

Najpogosteje se pojavljajo motnje razpoloženja (depresija, anksioznost, ipd.). Pojavijo se običajno zaradi hujših bolezni, predvsem onkoloških in kardioloških težav ali diabetesa.

Psihoterapije izvaja primerno usposobljen strokovnjak – psihoterapevt.

Odnos med terapevtom in pacientom je ključnega pomena za uspešno psihoterapevtsko zdravljenje, zato je pomembno, da svojega psihoterapevta izberete premišljeno. Če se posameznik s terapevtom ne ujame v prvih petih srečanjih oz. če se klient ne počuti sprejetega in varnega, je najbolje poiskati drugega terapevta. To ne pomeni, da je terapevt nujno slab ali da je karkoli narobe s klientom.

Iskanje primernega terapevta je lahko zahtevno, saj mora posameznik v zakup vzeti lokacijo, mnogi pa tudi ceno psihoterapij. Na naši spletni strani lahko najdete nekatere preverjene ponudnike željene storitve. Če se boste iskanja lotili sami, bodite pozorni tudi na to, katere vrste psihoterapij posameznik ponuja oz. katera vrsta bi bila najbolj primerna za vas.

Če ste v hudi stiski se lahko napotite k osebnemu zdravniku, ki vam bo svetoval in vas napotil k specialistu psihiatru ali k specialistu kliničnemu psihologu po psihološko pomoč (svetovanje ali psihoterapijo). Le-tega lahko najdete tudi sami, a boste v tem primeru proces zdravljenja financirali sami.

Iskanje primernega terapevta je lahko zahtevno, saj mora posameznik v zakup vzeti lokacijo, mnogi pa tudi ceno psihoterapij. Na naši spletni strani lahko najdete nekatere preverjene ponudnike željene storitve. Če se boste iskanja lotili sami, bodite pozorni tudi na to, katere vrste psihoterapij posameznik ponuja oz. katera vrsta bi bila najbolj primerna za vas.

Nekateri ponudniki storitve imajo prvo seanso brezplačno, kar vam omogoča, da terapevta spoznate in se posledično lahko odločite, ali je le-ta primeren za vas oz. ali sploh nudi storitev, ki bi vam najbolj pomagala.